Samostan dominikank je bil ustanovljen leta 1251. Ustanovila sta ga Siegfried Mahrenberški in njegova mati Gizela. Samostan je doživel razcvet med 13. in 15.stoletjem. V 16. stoletju so ga poškodovali Turki, dvakrat ga je poškodoval tudi požar. Zaradi slabega gradbenega stanja so nune med leti 1649 in 1666 postavile takorekoč nov samostan. Leta 1782 je bil samostan z jožefinskimi reformami razpuščen. Konec 18. stoletja so ga začeli podirati – najprej cerkev Marijinega vnebovzetja (cerkev z dolgim korom), nato vzhodni in prečni trakt ter del upravnega poslopja.

Po načrtih iz leta 1784 je bil samostan dvonadstropno poslopje, ki je oklepalo dve notranji dvorišči. Ob samostansko poslopje je bila prislonjena cerkev. Na severnem delu samostanskega kompleksa je bilo upravno gospodarsko poslopje, na zahodnem delu pa samostanski vrt. Celoten kompleks je obdajalo obzidje. Danes so od celotnega kompleksa ohranjeni južni trakt z delom jugozahodnega prizidka in severozahodni del samostana ter večji del upravno – gospodarskega poslopja.

Današnja podoba kompleksa kaže v glavnem arhitekturne detajle zgodnjega baroka iz 17. stoletja. Čeprav so izjemne stavbne prvine ohranjene le v posameznih elementih, kaže celoten kompleks zaradi vpletenosti v kulturno krajino eno najlepših ambientalnih zasnov v Sloveniji.

Samostan je imel tudi pomembno vlogo za nekdanji Mahrenberg in okolico. V njem so se razvijale lekarniška (prva lekarna v Evropi, od leta 1666), glasbena, dobrodelna, zdravstvena, izobraževalna in dušnopastriska dejavnost.

Marijino znamenje, ki je prvotno stalo pred samostanom, je bilo po razpustitvi samostana sprva prenešeno pred poslopje nekdanjega sodišča, nato pa leta 1978 pred cerkev sv. Mihaela v Radljah ob Dravi; portal, ki je vodil v samostan, pa je bil pred II. svetovno vojno ali po njej vzidan v južno fasado dvorca Mahrenberg.