Cerkev se prvič omenja v 13. stoletju. Od te prvotne stavbe je verjetno ohranjen le južni portal. Sedanja cerkev je nastala okoli leta 1700 še v močni gotski tradiciji, obnovljena pa je bila v letih 1792 in po požaru leta 1834.

Cerkev sestavljajo ladja, zvonik, vzidan v vhodno fasado, poligonalno zaključen prezbiterij in zakristija. Fasade niso členjene, le zvonik členijo pilastri. Cerkev pokriva opečna kritina. V zahodno zunanjo steno zvonika cerkve je vzidan rimski nagrobnik – nagrobna plošča za Gaja Julija Cisiaka iz druge polovice 1. stoletja. Nagrobna plošča iz belega pohorskega marmorja je bila odkrita leta 1827. Napisno polje je obdano s profilirano obrobo. Napis govori o tem, da so dali Gaju Juliju Cisiaku in njegovi ženi njuni otroci še za časa življenja postaviti nagrobnik.

Notranjščina je obokana, oprema cerkve je baročna. Baročni oltar sv. Martina iz leta 1738 so v to cerkev prinesli iz porušene cerkve sv. Martina v Spodnji Vižingi, ki je bila leta 1956 porušena zaradi gradnje nove ceste.