Enoladijska cerkev z zvonikom pred zahodno fasado, zakristijo in poligonalno zaključenim prezbiterijem je iz srede 17. stoletja (1850–1860). Krita je s skodlami. Notranjščina je obokana, oprema je baročna. Obnovljena je bila med leti 1997 in 1999. Cerkev odlikuje tudi samotna lega sredi nepozidanega okolja.